Zgodnja obravnava za malčke
Vsi nestrpno pričakujemo pojav prve besede pri otroku in zdi se, da se pojavi kar “iznenada”. Že pred pojavom prve besede pa otrok pridobiva temelje oz. usvaja veščine, ki so izjemnega pomena, da lahko otrokov govorno-jezikovni razvoj poteka nemoteno.
Pogosto se starši za pomoč otroku na področju govora in jezika odločijo šele po 4. letu starosti, čeprav so otroci težave izkazovali že v zgodnjem obdobju.
Rast otroških možganov v prvih letih otrokovega življenja poteka najhitreje, kar pomeni, da se otroci najhitreje naučijo novih spretnosti.
Izjemnega pomena je, da pomoč poiščemo takrat, ko nas govorno-jezikovni razvoj otroka skrbi in ne čakamo na “saj bo že”, saj s tem zamikamo možnost podpore, težave se pa lahko s starostjo poglobijo.
Kdo so pozni govorci?
Pozni govorci so otroci med 18. in 30. mesecem starosti z omejenim verbalnim izražanjem glede na starost, brez drugih razvojnih zaostankov, ob dobro razvitem razumevanju jezika.
Približno 70 – 80 % poznih govorcev bo kasneje ujelo vrstnike, a lahko kasneje izkazujejo težave na področju fonologije, branja, pisanja, besedišča, verbalnega spomina, idr. (Singleton, 2018).
20 – 30% poznih govorcev, pa v govoru ne bo ujelo svojih vrstnikov brez podpore oz. intervencije.
Ne moremo torej predvideti, kateri otroci bodo vrstnike ujeli in kateri ne, zato je najbolje poiskati strokovno pomoč.
Kako lahko podprem razvoj govora svojega otroka?
Velikokrat starši v želji po tem, da bi otrok uporabil več besed pričnejo z zahtevami, npr.: “Reci avto.” ali otroku določene stvari ne dajo, dokler ne izgovori besede, ipd.
S tovrstnim pristopom lahko sprožimo pri otroku frustracijo in dosežemo ravno nasprotni učinek.
Komunikacija naj bo za otroka prijetna, brez zahtev in pritiska.
Nekaj osnovnih strategij, s katerimi spodbujamo otrokov govorni razvoj:
- z otrokom se pogovarjamo na sproščen način, skladno z njegovimi sposobnostmi;
- modeliramo govor (poimenujemo kar vidimo in besedam dajemo pomen, opisujemo otrokova in naša dejanja, ipd.);
- zmanjšamo uporabo vprašanj v komunikaciji z otrokom (namesto “Kaj je to?”, povemo: “Avto je. Velik avto. Avto pelje, brm, brm.”);
- dolžino stavkov prilagodimo otrokovim sposobnostim in postopoma razširjamo otrokove stavke;
- pridružimo se otrokovi igri, mu sledimo in se zabavamo;
- listamo in beremo knjige/slikanice in se izogibamo rabi ekranov;
- otrokovega govora ne popravljamo, temveč smo sami dober model z uporabo pravilnih besed, stavkov, ipd.;
- v komunikaciji otroku nudimo dovolj časa za možnost posnemanja govora, podajanje odgovora, ipd.
Z logopedsko obravnavo boste starši opremljeni s strategijami za spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja vašega otroka